Agencija pri svojem delu zaznava povečanje različnih pojavov nestrpnosti oziroma diskriminacije v informativnih programskih vsebinah avdiovizualnih medijskih storitev, predvsem v televizijskih programih. Agencija zato javnost in izdajatelje medijev opozarja, da je na podlagi 9. člena Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS) prepovedano spodbujanje nasilja ali sovraštva in ščuvanje k storitvi terorističnih kaznivih dejanj. Hkrati pa agencija na tem mestu v izogib nejasnostim in zaradi čim večje ozaveščenosti medijev in javnosti povzema ključne odgovornosti izdajateljev medijev ter izpostavlja posamezne poudarke v zvezi s končno odločitvijo v postopku inšpekcijskega nadzora zoper izdajatelja televizijskega programa NOVA24TV, NTV24.si d.d., v oddaji »Kdo vam laže?«, predvajani 28. 6. 2022, v kateri je agencija prepoznala spodbujanje nasilja in sovraštva do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi prepričanja, političnega ali drugega mnenja, s čimer je bila kršena določba prve alineje 9. člena ZAvMS.
Izdajatelji medijev so nosilci pravne in uredniške odgovornosti, za katero sprejemajo uredniške odločitve, ki določajo delovanje medija na način, da bo ta predvajan v skladu z zakonom. V okviru svoje uredniške odgovornosti izvršujejo nadzor nad izborom tem in vsebin, organizacijo celotnega programa in nad časovno umestitvijo vsebin v spored programa.
Izdajatelj v celoti odgovarja za vsebino, ne glede na to, ali gre za vnaprej posneto oddajo ali oddajo v živo, kontaktno oddajo ali oddajo z enosmerno komunikacijo, oddajo brez ali oddajo z gosti, govorjeno ali vizualno prezentirano vsebino, vsebino, ki jo razširja, bodisi voditelj bodisi gost oddaje, vsebino, producirano na podlagi scenarija itd. Vse navedeno agencija sicer lahko kot posebne olajševalne okoliščine upošteva v procesu presoje, ali je v nekem primeru šlo za kršitev, vendar pa mora izdajatelj kljub temu dokazati, da je pred in med nastankom kršitve storil vse, kar je bilo v njegovi moči, da bi kršitev preprečil.
Mediji predstavljajo poseben, javni komunikacijski kanal, ki kot nosilec prezentacij lahko znatno vpliva na javno mnenje in izkustveno dojemanje sveta uporabnika. Vloga medijev je pomembna tudi pri sooblikovanju vsakdanjega življenja ljudi in celotne družbe. Mediji lahko znatno prispevajo k družbenemu dialogu in razumevanju med vsemi družbenimi skupinami, lahko pa so sprožilec družbene napetosti in krhanja demokratičnih standardov.
Nudenje prostora za javno razpravo in zagotavljanje pravice do svobodnega izražanja je temeljno poslanstvo medijev in novinarskega poklica, ki na ta način uresničuje pravico javnosti do obveščenosti in participacije. Temelj vsake demokratične družbe je pravica do svobodnega izražanja. A te pravice ne gre razumeti absolutno, in torej nikakor ne na način, ki bi izključeval etično in odgovorno ravnanje novinarja, tj. objektivno in nepristransko obveščanje javnosti, ki ne izziva sovraštva in nestrpnosti ter bi kot takšno utegnilo voditi do vznika nasilja v družbi. Novinar mora pri obveščanju javnosti oziroma v razpravi javnega pomena vedno in povsod spoštovati pravice in ugled drugega. Njegov govor ne sme temeljiti na neargumentiranih negativnih stereotipih, stigmatizaciji, ki izvira iz netolerantnosti, in bi kot tak utegnil služiti spodbujanju neenakopravnosti ter spodbujanju sovraštva in nasilja.
V duhu posebej razgretega družbenega časa, ko so mediji poleg številnim ekonomskim vplivom in različnim pritiskom izpostavljeni tudi dramatičnemu upadu zaupanja s strani končnih uporabnikov, je še toliko pomembneje delovanje vseh mehanizmov samoregulacije. Mediji morajo tako vztrajati in ohranjati ter po potrebi tudi ažurno reflektirati uveljavljene profesionalne novinarske standarde delovanja. Pot za njihovo odgovorno delovanje je tlakovana s profesionalnimi etični kodeksi delovanja, ki predstavljajo eno ključnih ločnic med njimi in neskončno ponudbo drugih digitalnih vsebin.
Agencija zato poziva ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev k sprejetju preventivnih ukrepov za preprečitev spodbujanja nasilja ali sovraštva in ščuvanja k storitvi terorističnih kaznivih dejanj prek njihovih medijskih vsebin. V ta namen je lahko sprejetje smernic ravnanja dobrodošlo orodje za preventivno ozaveščanje novinarjev in vseh drugih odgovornih oseb za realizacijo avdiovizualnih vsebin pred posledicami njihovega delovanja, kot tudi določitev zaželenih in pričakovanih ravnanj novinarjev in uporabnikov medijskih storitev v konkretnih primerih.
Agencija v primeru zaznanih nepravilnosti pri presoji, ali je prišlo do kršitve, uporabi tristopenjski presojevalni test, in sicer vsako takšno avdiovizualno vsebino presoja glede na naslednje kriterije: a) namen, b) vsebino in c) kontekst govora oziroma prezentacije. Ker je agencija v konkretnem primeru na osnovi vseh obravnavanih kriterijev prepoznala spodbujanje nasilja in sovraštva do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi prepričanja, političnega ali drugega mnenja, kot to določa prva alineja 9. člena ZAvMS, je izrekla ukrep za odpravo ugotovljene nepravilnosti. Agencija lahko v primeru hujših oziroma ponovljenih ali neodpravljenih kršitev na podlagi svojih pristojnosti odredi tudi začasen preklic oziroma razveljavitev dovoljenja za izvajanje televizijske dejavnosti.
ZAvMS v 9. členu določa, da je prek avdiovizualnih medijskih storitev prepovedano:
- spodbujati nasilje ali sovraštvo do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti, spolne usmerjenosti ali državljanstva;
- ščuvati k storitvi kaznivih dejanj terorizma, potovanja v tujino z namenom terorizma, financiranja terorizma, ščuvanja in javnega poveličevanja terorističnih dejanj, novačenja in usposabljanja za terorizem in tihotapstva, ki podpira teroristično dejavnost;
- prizadeti spoštovanje človekovega dostojanstva.
ZAvMS v 38.b členu določa obveznost sprejetja ukrepov s strani ponudnikov storitev platform za izmenjavo videov za zaščito:
- splošne javnosti pred programi, videi in avdiovizualnimi komercialnimi sporočili, s katerimi se spodbuja nasilje ali sovraštvo do skupine oseb ali člana take skupine na podlagi spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, državljanstva, pripadnosti narodnostni manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti;
- splošne javnosti pred programi, videi in avdiovizualnimi sporočili, katerih razširjanje predstavlja kaznivo dejanje ščuvanja in javnega poveličevanja terorističnih dejanj, kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva ali kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti.
