Strategija za enotni digitalni trg je strategija Evropske komisije iz leta 2015, ki stremi k najboljšemu možnemu dostopu do spletnih storitev za posameznike in podjetja in utegne ob popolnoma delujočem enotnem digitalnem trgu prispevati kar 415 milijard evrov k evropskemu gospodarstvu ter na sto tisoče delovnih mest. Enotni digitalni trg je trg, na katerem je zagotovljen prost pretok oseb, storitev in kapitala in na katerem lahko posamezniki in podjetja nemoteno dostopajo in izvajajo spletne aktivnosti pod pogoji poštene konkurence, z visoko stopnjo varstva potrošnikov in podatkov ter neglede na njihovo državljanstvo in kraj prebivališča. Evropska komisija je konkurenčnost enotnega digitalnega trga uvrstila tudi med 10 njenih političnih prioritet.
Strategija za enotni digitalni trg temelji na treh stebrih:
- večja dostopnost spletnih izdelkov in storitev za potrošnike in podjetja,
- spodbudno okolje za digitalna omrežja in storitve in
- digitalizacija kot gonilo gospodarske rasti.
Strategija za enotni digitalni trg zasleduje naslednje cilje:
- spodbujanje e-trgovanja v EU z odpravljanjem geo-blokiranja ter cenejšo in učinkovitejšo čezmejno dostavo pošiljk,
- posodobitev pravil o avtorskih pravicah za digitalno dobo,
- posodobitev avdiovizualnih pravil EU in vzpostavitev enakih konkurenčnih pogojev za primerljive digitalne vire, obravnavanje nezakonitih spletnih vsebin in zaščita najbolj ranljivih uporabnikov,
- krepitev evropskega odziva na kibernetske napade s krepitvijo agencije ENISA za kibernetsko varnost in vzpostavitev učinkovitih odvračilnih ukrepov ter kazenskega prava za boljšo zaščito evropskih državljanov, podjetij in javnih ustanov,
- sprostitev potenciala evropskega podatkovnega gospodarstva z jasnimi pravili za prosti pretok neosebnih podatkov v EU,
- zagotavljanje, da ima vsakdo v EU najboljšo možno internetno povezavo prek povezljivosti za evropsko gigabitno družbo,
- prilagoditev pravil o e-zasebnosti novemu digitalnemu okolju in
- pomoč velikim in malim podjetjem, raziskovalcem, državljanom in javnim organom pri usvajanju novih tehnologij, omogočanje, da ima vsakdo potrebna digitalna znanja, financiranje raziskav EU na področju zdravja in visokozmogljivega računalništva.
V vmesnem pregledu napredka leta 2017 je Evropska komisija identificirala tri področja, kjer je potrebno dodatno ukrepanje:
- razvoj polnega potenciala evropskega podatkovnega gospodarstva,
- zaščito evropskih prednosti z reševanjem izzivov kibernetske varnosti ter
- spodbujanje spletnih platform kot odgovornih akterjev v pravičnem internetnem ekosistemu.
V tem času je bilo sprejetih 35 zakonodajnih predlogov in političnih pobud, kot so bile napovedane v strategiji za enotni digitalni trg.
Med najpomembnejše že izvedene ukrepe strategije sodijo odprava stroškov mobilnega gostovanja, prenosljivost storitev spletnih vsebin ter politični dogovor o uskladitvi rabe 700-megaherčnega pasu, kar bi omogočilo uvedbo 5G z letom 2020.
Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) povzema kazalnike uspešnosti in razvoja držav članic v digitalni konkurenčnosti.
Aktualne novice o strategiji enotnega digitalnega trga in dodatne informacije so dosegljive na povezavi.
Vse informacije o DESI indeksu so dosegljive na povezavi.