Javna mobilna komunikacijska omrežja so omrežja, za katere je mogoče terminale kupiti v prosti prodaji, v sistemu pa jih je možno uporabljati samo s sklenjenim naročniškim razmerjem oziroma dovoljenjem operaterja. Med tovrstne sisteme uvrščamo 2G (GSM), 3G (UMTS), 4G (LTE), 5G(NR), MMDS, BWA, MWS ter celični M2M.
Gre za mobilna komunikacijska omrežja, ki delujejo v licenciranemu spektru, katerih uporabo določata 2. in 3. odstavek 33. člena Zakona o elektronskih komunikacijah:
za mobilne komunikacije za zagotavljanje javnih komunikacijskih storitev končnim uporabnikom (3. odstavek, 33. člena) in
- za mobilne komunikacije, kjer se učinkovita uporaba določene radijske frekvence lahko zagotovi le z omejitvijo števila izdanih odločb o dodelitvi radijskih frekvenc (2. odstavek, 33. člena)
- testiranje (2. odstavek 53. člena):
- za radijske frekvence, namenjene izvajanju meritev, atestiranju in drugim preizkusom radijske opreme; za omejeno območje pokrivanja se izda ODRF za največ 90 dni;
- za primere preizkušanja novih tehnologij v okviru evropskih razvojnih projektov se izda ODRF za določeno časovno obdobje v skladu s predlaganim projekom, ki ne sme biti daljše od treh let.
Rezultati druge javne dražbe frekvenc v Sloveniji
Po uspešno zaključeni drugi javni dražbi frekvenc v Sloveniji, so frekvence pridobili naslednji dražitelji:
- A1 Slovenije d.d.
- T-2 d.o.o.
- Telekom Slovenije d.d.
- Telemach d.o.o.
V spodnji tabeli so rezultati po operaterjih:
Radijske frekvence v frekvenčnih pasovih 700 MHz FDD, 700 MHz SDL, 1500 MHz SDL, 3600 MHz in 26 GHz bodo na voljo takoj po izdaji odločb o dodelitvi radijskih frekvenc (predvidoma do konca prvega polletja), medtem ko bodo radijske frekvence v pasu 2100 MHz na voljo za uporabo od 22. 9. 2021 dalje, frekvence v pasu 2300 MHz pa od 1. 1. 2022 dalje.
Vsi frekvenčni pasovi so namenjeni zagotavljanju mobilnih storitev končnim uporabnikom in so tehnološko nevtralni. Podeljeni so za 15 let. Če pa bo zakon, ki ureja elektronske komunikacije, s katerim bodo v nacionalno zakonodajo prenesene določbe evropske direktive oz. Evropskega zakonika o elektronskih komunikacijah (EECC), določil 20-letno obdobje, bo agencija operaterjem A1 Slovenija, Telekom Slovenija, Telemach in T-2, veljavnost odločb podaljšala za dodatnih 5 let po določilih novega zakona. Zahteve javnega razpisa, ki so jih operaterji prevzeli pri udeležbi na javnem razpisu, jim bodo kot obveznosti naložene v odločbah o dodelitvi radijskih frekvenc.
Rezultati javne dražbe v posameznih frekvenčnih pasovih:
Količina spektra, ki ga imajo in ga bodo imeli operaterji po dražbi (ne vključuje spektra 26GHz):
Obveznosti pokrivanja
Skladno z zahtevami javnega razpisa bodo morali operaterji v vsakem pridobljenem radiofrekvenčnem pasu komercialno omogočati javno dostopne širokopasovne storitve na mobilnih prizemnih sistemih na način, da bodo:
- v roku enega leta od razpoložljivosti posameznega radiofrekvenčnega pasu začeli uporabljati te frekvence in ponujati storitve končnim uporabnikom na teh frekvencah vsaj v enem večjem mestu iz spodnje tabele;
- v roku petih (5) let od razpoložljivosti posameznega radiofrekvenčnega pasu že uporabljali vse frekvence v celotnem pridobljenem radiofrekvenčnem pasu in ponujali storitve končnim uporabnikom na vseh teh frekvencah vsaj v vsakem večjem mestu iz spodnje tabele.
Časovne obveznosti ne veljajo za frekvence v pasovih 700 MHz SDL, 1500 MHz in 26 GHz, za katere velja, da se začnejo uporabljati in ponujati storitve končnim uporabnikom na teh frekvencah v vsaj enem večjem mestu iz zgor tabele v roku petih (5) let od razpoložljivosti.
Operaterji A1 Slovenija, Telekom Slovenije in Telemach, ki so pridobili frekvence v pasu 700 MHz, bodo morali z vsem radijskim spektrom, s katerim razpolagajo, komercialno omogočati javno dostopne širokopasovne storitve na mobilnih prizemnih omrežjih, na način, da bodo do 31. 12. 2025 zagotovili pokrivanje:
- 99 % prebivalstva Republike Slovenije zunaj zgradb,
- 99 % avtocest (AC) in hitrih cest (HC),
- vsaj 60 % glavnih in regionalnih cest I. in II. reda,
- vsaj 60 % aktivnih železnic s potniškim prometom, pri čemer je pokrivanje znotraj vlakov v pristojnosti železniških deležnikov.
in sicer z uporabniško izkušnjo najmanj 30 Mb/s od bazne postaje do mobilnega uporabniškega terminala (DL) in 3 Mb/s od uporabniškega terminala do bazne postaje (UL), ker so pridobili vsaj 2 x 25 MHz spektra pod 1 GHz.
Operaterji bodo morali v prioritetnih pasovih 700 MHz FDD in/ali 3600 MHz, ter zaradi omogočanja primerljivih storitev tudi v pasu 2100 MHz:
- v roku 3 mesecev po izdaji odločbe začeti ponujati storitve končnim uporabnikom preko 5G tehnologije na vsaj enem od pridobljenih frekvenčnih pasov vsaj na področju enega večjega mesta iz seznama,
- do 31. 12. 2025 ponujati storitve končnim uporabnikom preko 5G tehnologije in zagotavljati funkcionalnost in podporo izboljšanemu mobilnemu širokopasovnemu dostopu (eMBB), če ima najmanj 70 MHz zveznega spektra, ter zagotavljati podporo množičnim senzorskim (IoT) omrežjem na pridobljenih frekvencah vsaj v vsakem večjem mestu iz seznama zgoraj. V primeru, da razpoložljivost zahtevanih funkcionalnosti ni podprta, mora operater predložiti dokaze. Agencija prouči dokaze in v kolikor so ti upravičeni, preloži rok za izpolnjevanje obveznosti.
Ponujanje storitev pomeni, da je ta storitev omogočena preko baznih postaj, ki pokrivajo vsaj 75 % prebivalstva posameznega mestnega naselja, pri čemer se za sam začetek uporabe radijskih frekvenc in ponujanja storitev zahteva, da je ta omogočena vsaj preko ene bazne postaje na področju posameznega mestnega naselja.
Souporaba infrastrukture
Z namenom zagotavljanja učinkovite uporabe radiofrekvenčnega spektra, za izboljšanje pokritosti in čim manjšega poseganja v okolje bo mogoče naslednje možnosti souporabe:
- souporaba pasivne ali aktivne infrastrukture, ki temelji na radiofrekvenčnem spektru, ali souporaba radiofrekvenčnega spektra,
- poslovni dogovori o dostopu do gostovanja,
- skupna postavitev infrastrukture za zagotavljanje omrežij in storitev, ki temelji na uporabi radiofrekvenčnega spektra.
Souporaba aktivne opreme in frekvenčnega spektra, vključno z dinamično souporabo spektra, bo dovoljena v okviru, ki ne omejuje infrastrukturne konkurence. Pri tem sta souporaba aktivne opreme in souporaba frekvenc dovoljeni, kadar pasivna souporaba ne zadostuje, na primer v zahtevnih območjih pokrivanja in v primeru zgostitve omrežij. Souporaba frekvenc in aktivne opreme, vključno z dinamično souporabo spektra, je dovoljena:
- na zahtevnih območjih Republike Slovenije, kot so: Triglavski narodni park, naselja v težko dostopnih območjih, v cestnih in železniških predorih, na kritičnih odsekih cest, na območjih državne meje in v Piranskem zalivu; v območjih, ki presegajo 60 % aktivnih železnic s potniškim prometom; v območjih, ki presegajo 60 % pokrivanje glavnih in regionalnih cest I. in II. Reda; na objektih s spomeniškim varstvom; za maloobmočne dostopovne točke, če je omejitev posegov v prostor, ter v notranjosti objektov;
- in v primeru zgostitev omrežij zaradi potreb zagotavljanja zelo visokih kapacitet baznih postaj, zmožnih nudenja gigabitnih prenosnih hitrosti: na cestni in mestni infrastrukturi (npr. ulične svetilke, semaforji), na železniški infrastrukturi in energetskih objektih/infrastrukturi, v območjih z veliko gostoto ljudi (npr. kongresni centri, koncertne dvorane, stadioni, avtobusne in železniške postaje, nakupovalna središča, tovarne, pristanišča, letališča).
Pri tem bo souporaba dovoljena le na način, da pri tem ne prihaja do izkrivljanja konkurence. V 26 GHz pasu bo dovoljena souporaba frekvenc in aktivne opreme, vključno z dinamično souporabo spektra, povsod, med vsemi imetniki odločb, ter imetniki odločb in najemniki, pri čemer ima vsak imetnik odločbe prednost pri uporabi resursov v svojem podpasu.
Pri souporabi pa bodo morali operaterji spoštovati tudi vso relevantno zakonodajo na področju gradnje in umeščanja infrastrukture v prostor, pri čemer bo lahko agencija pogoje souporabe ustrezno prilagodila s spremembo odločb.
Kadar operaterjem ne bo na voljo noben izvedljiv in podoben alternativen način dostopa do končnih uporabnikov pod poštenimi in primernimi pogoji za lokalno zagotavljanje storitev, bo agencija imetniku odločbe, ki ima na določenem območju zgrajeno infrastrukturo, v času veljavnosti odločbe naložila obveznosti v zvezi s souporabo pasivne infrastrukture ali obveznosti sklenitve lokaliziranih sporazumov o gostovanju.
Agencija bo takšno obveznost naložila le, kadar bo to utemeljeno iz razlogov, da na določenem območju obstajajo nepremostljive gospodarske ali fizične ovire za tržno postavitev infrastrukture za zagotavljanje omrežij ali storitev in zato ni možnosti za dostop končnih uporabnikov do omrežij ali storitev.
Zagotavljanje varnosti
Operaterji bodo morali vzpostaviti, izvajati, vzdrževati in nenehno izboljševati ustrezne in sorazmerne organizacijske, tehnične in druge ukrepe, s katerimi bodo morali zagotovil ustrezno obvladovanje tveganj za varnost informacijskih sistemov, omrežij, storitev in informacij. Z namenom obvladovanja varnostnih tveganj in zagotavljanja visoke ravni razpoložljivosti, avtentičnosti, celovitosti ali zaupnosti omrežij in storitev operaterja, shranjenih, prenesenih ali obdelanih podatkov ali povezanih storitev, ki so preko njegovega omrežja dostopne, bodo morali pred uvajanjem ukrepov, povezanih z zagotavljanjem varnosti, izvesti in sistematično izvajati analizo tveganj z oceno sprejemljive ravni tveganj in to ustrezno dokumentirati.
Javni razpis za lokalno uporabo/vertikale
Rezultati javnega razpisa
Agencija objavlja rezultate javnega razpisa z javno dražbo za dodelitev radijskih frekvenc v radiofrekvenčnih pasovih 2300 MHz in 3600 MHz za lokalno uporabo, katerega sklep o uvedbi je bil objavljen v razglasnem delu Uradnega lista št. 112/23 z dne 3. 11. 2023 in njegov popravek v razglasnem delu Uradnega lista RS št. 118/2023 z dne 24. 11. 2023.
Ponudniki, ki so na razpisu uspeli s svojimi ponudbami, bodo omogočili razvoj lokalnih radijskih omrežij ter naprednih brezžičnih storitev v frekvenčnih pasovih 2300 MHz in 3600 MHz. To bo prispevalo k izboljšanju kakovosti mobilnih komunikacij ter spodbujanju inovacij na področju digitalnih tehnologij.
Agencija namerava preostale proste frekvence v občinah, za katere ni bilo interesa, ponovno ponuditi v drugi polovici leta 2024.
