Eden izmed temeljnih ciljev evropske prometne politike je preusmeritev blagovnih tokov iz cestnega na železniško omrežje. Odprtje trga za železniški tovorni promet je novim prevoznikom omogočilo vstop na železniško omrežje, vendar se je izkazalo, da ti mehanizmi ne zadoščajo za optimalno uporabo železniške infrastrukture. Da bi optimizirali njeno uporabo ter zagotovili njeno zanesljivost, je treba uvesti dodatne ukrepe za krepitev sodelovanja med upravljavci infrastrukture na področju dodeljevanja mednarodnih vlakovnih poti za tovorne vlake.
Uredba (EU) št. 913/2010 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 22. septembra 2010 o evropskem železniškem omrežju za konkurenčen tovorni promet predvideva zagotovitev dobrega usklajevanja med državami članicami in zadevnimi upravljavci infrastrukture, s čimer je omogočena vzpostavitev ugodnih razmer za razvoj konkurence med ponudniki storitev v železniškem tovornem prometu. V ta namen je bilo vzpostavljenih devet izhodiščnih evropskih tovornih koridorjev, od katerih dva potekata preko slovenskega ozemlja:
- Baltsko-Jadranski tovorni koridor (RFC 5), na relaciji Swinoujšcie-Gdynia-Katovice-Ostrava/Žilina-Bratislava/Dunaj/Celovec-Videm-Benetke/Trst/Bologna/Ravena in Gradec-Maribor-Ljubljana-Koper/Trst, je bil vzpostavljen 10. novembra 2015;
- Sredozemski tovorni koridor (RFC 6), na relaciji Almeria-Valencia/Madrid-Zaragoza/Barcelona-Marseille-Lyon-Torino-Milano-Verona-Padova/Benetke-Trst/Koper-Ljubljana -Budimpešta-Zahony (madžarsko-ukrajinska meja), je bil vzpostavljen 10. novembra 2013. Tri leta po vzpostavitvi, 10. novembra 2016, je bil koridor razširjen še na odsek Ljubljana/Rijeka-Zagreb-Budimpešta;
Z letom 2020 so vzpostavljeni še trije evropski tovorni koridorji, od katerih dva potekata po slovenskem ozemlju:
- Alpsko-zahodno balkanski tovorni koridor (RFC10), na relaciji Salzburg-Beljak-Ljubljana/Wels/Linz-Gradec-Maribor-Zagreb-Vinkovci/Vukovar-Tovarnik-Beograd-Sofija-Svilengrad (bolgarsko – turška meja);
- Jantarni tovorni koridor (RFC11), na relaciji Koper-Ljubljana-Zalaszentiván-Sopron/Csorna (madžarsko – srbska meja)-Kelebia-Budimpešta/Komárom-Leopoldov/Rajka-Bratislava-Žilina-Katowice/Krakov-Varšava/Łuków-Terespol (poljsko – beloruska meja).
Za zagotavljanje svobodne konkurence na tovornih koridorjih igrajo pomembno vlogo regulatorni organi. Regulatorni organi zagotavljajo predvsem enakopraven dostop do tovornih koridorjev vsem prosilcem in so pritožbeni organi v primeru diskriminatornih ravnanj posameznih upravljavcev infrastrukture oziroma enotnih vstopnih točk (Corridor-One-stop-shop), ki so pristojne za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti na posameznem koridorju.
Regulatorni organi držav, po katerih potekajo tovorni koridorji, imamo sklenjene dogovore o sodelovanju: