Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije poziva vse izdajatelje televizijskih medijev in ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev na zahtevo (AVMSZ) k doslednemu izvajanju zakonskih zahtev na področju predvajanja nedopustnih oglasnih sporočil, ki kot taka med drugim določajo vse tiste vsebine, ki bi lahko škodovale ali predstavljale tveganje za javno zdravje, ter izdajatelje obvešča, da bo v prihodnjem obdobju predvsem na področju oglaševanja prehranskih dopolnil izvajala povečan obseg aktivnosti in poostren nadzor nad spoštovanjem zakonskih zahtev.
Na slovenskih televizijah se predvajajo oglasi za prehranska dopolnila, v katerih je Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije zaznal številne kršitve oglaševanja teh izdelkov, naročnikom oglasov izdal več ukrepov in izrekel številne globe. Način, na katerega je dovoljeno oglaševati prehranska dopolnila, jasno določajo področni zakonski akti, mediji pa so tisti, ki morajo pred predvajanjem takšnih oglasov v svojih programih zagotoviti, da bodo izpolnjevali zahteve medijske zakonodaje.
V 3. in 4. alineji 20. člena Zakona o avdiovizualnih medijskih storitvah (ZAvMS) je določeno, da oglasna sporočila v televizijskih programih in storitvah na zahtevo ne smejo spodbujati vedenja ali dejanj, ki škodujejo ali bi lahko škodovala zdravju ter ne smejo tržiti izdelkov, ki niso zdravila, a se predstavljajo z lastnostmi za zdravljenje in preprečevanje bolezni, in tako predstavljajo tveganje za javno zdravje.
Trditve, uporabljene v oglasnem sporočilu, prehranskemu dopolnilu ne smejo pripisovati zdravilnih učinkov oziroma lastnosti, kot so preprečevanje, zdravljenje ali ozdravljenje bolezni pri ljudeh.
Mediji so odgovorni za predvajanje vsebin v svojih programih
Izdajatelji medijev so nosilci pravne in uredniške odgovornosti, za katero sprejemajo uredniške odločitve, ki določajo delovanje medija na način, da bo ta predvajan v skladu z zakonom in profesionalnimi novinarskimi in oglaševalskimi standardi ter bo na najboljši možni način deloval v interesu javnosti. V okviru svoje uredniške odgovornosti izvršujejo nadzor nad izborom tem in vsebin, organizacijo celotnega programa in nad časovno umestitvijo vsebin v spored programa. V luči tega je odgovornost izdajateljev tudi vsebina oglasnega sporočila, ki skupaj z uredniško oblikovanimi vsebinami tvorijo zaključeno entiteto izdajateljevega programa. Ta mora biti oblikovan tako, da spoštuje določbe materialne zakonodaje, v primeru televizijskih programov torej ZAvMS.
Odgovornosti spoštovanja zakonodaje izdajateljev televizijskih programov ne odvezujejo poslovni modeli delovanja, načini financiranja lastnih vsebin, niti katerikoli druge okoliščine, ki bi obenem predstavljale delovanje v nasprotju z javnim interesom, ki je zajet v zakonskih zahtevah, oziroma bi kakorkoli predstavljale tveganje za javno zdravje.
Za resničnost in točnost navedb oziroma podatkov v oglasu je resda odgovoren njegov naročnik, medtem ko je skladnost oglasa z veljavnimi zakonskimi zahtevami medijske zakonodaje v pristojnosti izdajatelja.
Ko ločilo »oglasno sporočilo« ni dovolj
Agencija je v preteklosti številnim televizijskim izdajateljem že izrekala ukrepe v smeri obveznega ločevanja uredniško oblikovanih vsebin od oglasnih sporočil. Gledalce se namreč ob spremljanju vsebine ne sme zavajati, da spremlja uredniško oblikovano vsebino, medtem ko je njen resnični namen v pospeševanju prometa izdelka naročnika oglasa. Do uredniško oblikovane vsebine zaradi njenih implementiranih standardov objektivnosti, kritičnosti in resnicoljubnosti gledalec namreč goji bistveno višjo stopnjo zaupanja.
Agencija na podlagi rednega spremljanja vsebin opaža, da izdajatelji sicer dosledneje jasno označujejo oglasne vsebine za prehranska dopolnila, praviloma predvajane na način televizijskih prodajnih oken, ki sicer s številnimi izvedbenimi prvinami še vedno pogosto spominjajo na klasičen televizijski žanr pogovorne oddaje, pri tem pa, kot je to moč zaključiti iz ugotovitev Zdravstvenega inšpektorata RS, pogosto pozabljajo na svojo odgovornost glede skladnosti takšnih oglasov z zakonskimi zahtevami, ki kot nedopustno označujejo vsako oglaševanje v škodo javnega zdravja.
Nedopustno oglaševanje prehranskih dopolnil spodbuja vedenje, ki utegne škodovati javnemu zdravju
Regulacija področja oglaševanja prehranskih dopolnil je precej razpršena, kar v praksi lahko vpliva tudi na njeno učinkovanje. A je skupni imenovalec regulative vseeno jasen – varovanje javnega zdravja. Posameznikovo zdravje namreč ne sme in ne more biti prepuščeno interesom industrije, katere namen je s trženjem svojih izdelkov ustvarjati dobiček od prodaje. Sama narava množičnih medijev takšnemu trženju zagotovo omogoči nezanemarljiv vpliv, hkrati pa se na ta način tudi potencialno koristno učinkovanje uživanja tovrstnih dopolnil za posameznika, od tega oddaljuje, saj se z generaliziranjem na splošno javnost pogosto namiguje, da z uravnoteženo in pestro prehrano na splošno sicer ni mogoč vnos ustreznih količin hranil ter da je jemanje tovrstnih dopolnil nujno potrebno, da bi splošna javnost bodisi preprečila bodisi ozdravila bolezen. Takšno oglaševanje prehranskih dopolnil predstavlja spodbujanje vedenja ali dejanj, ki utegne škodovati javnemu zdravju.
Oglaševanje prehranskih dopolnil je dovoljeno, a izključno pod pogoji, da takšni oglasi ne smejo zavajati potrošnika z obljubami o ozdravitvi, posrednim odvračanjem od uradno dokazanega zdravljenja oziroma vzbujati pri potrošniku lažnega upanja, da lahko z njihovim uživanjem prepreči ali ohrani svoje zdravje.
Tovrstna oglasna sporočila, potem ko so tako ugotovile pristojne institucije, pa pogosto vidimo tudi v programih slovenskih televizij. Čeprav so bile pri tem prepoznane kršitve na strani naročnika oglasa, slovenski izdajatelji tovrstna oglasna sporočila neovirano posredujejo svojim gledalcem, zanemarjajoč, da pri tem utegnejo kršiti tudi zahteve medijske zakonodaje ter neupoštevajoč tako svoje medijsko poslanstvo kot tudi zaveze samoregulativnih aktov.
Pri presoji oglasov izdajateljem na voljo zakonske podlage in priporočila ter strokovna mnenja in pomoč neodvisnih organizacij
Hitri test – prehranske in zdravstvene trditve ne smejo:
- biti napačne, dvoumne ali zavajajoče,
- povzročati dvomov glede varnosti ali prehranske primernosti drugih živil,
- spodbujati ali opravičevati pretiranega uživanja živil,
- navajati ali namigovati, da uravnotežena in raznolika prehrana ne more zagotoviti ustreznih količin hranil,
- navajati izjav, ki pri potrošnikih vzbujajo strah,
- predstavljati živil, ki niso zdravila, z lastnostmi za zdravljenje in preprečevanje bolezni.
Vse navedeno lahko predstavlja spodbujanje vedenja ali dejanj, ki škodujejo ali bi lahko škodovala zdravju ljudi, kar pomeni kršitev določb ZAvMS.
Področje oglaševanja prehranskih dopolnil urejajo:
- Uredba (ES) št. 1924/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o prehranskih in zdravstvenih trditvah na živilih,
- Uredba (EU) št. 1169/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o zagotavljanju informacij o živilih potrošnikom,
- Pravilnik o prehranskih dopolnilih.
Na spletnih straneh Evropske komisije je dostopen seznam odobrenih trditev za prehranska dopolnila:
- Zdravstvene in prehranske trditve na živilih – pravila EU o označevanju – Your Europe (europa.eu),
- https://ec.europa.eu/food/food-feed-portal/screen/home?event=search.
Poleg zgoraj navedenih zakonskih podlag so na voljo tudi Napotki s področja prehranskih dopolnil, ki jih je pripravilo Ministrstvo za zdravje, kjer je na voljo veliko koristnih napotkov, med drugim so navedeni tudi konkretni primeri neustreznih predstavitev prehranskih dopolnil. Pojasnila v zvezi z označevanjem, oglaševanjem in predstavljanjem prehranskih dopolnil so na straneh 7–14.
Izdajatelji medijev se lahko za presojo ustreznosti posameznega oglasa obrnejo tudi na državne institucije, kot so Ministrstvo za zdravje (MZ), Direktorat za javno zdravje, Sektor za varovanje zdravja, Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in Zdravstveni inšpektorat (ZIRS). Poleg njih pa tudi na neodvisne strokovne organizacije, ki zagotavljajo ustrezna usposabljanja in navodila glede pravilne in dovoljene predstavitve prehranskih dopolnil.
Izdajatelji medijev so sicer kot nosilci oglasov prav tako zavezani upoštevati določbe Slovenskega oglaševalskega kodeksa, ki med drugim že v svojih temeljnih pravilih glede zakonitosti, poštenosti, resničnosti, dokazljivosti, prepoznavnosti ter odgovornosti do družbe in posameznikov, vsebuje številne norme, katerih uresničevanje pomeni tudi spoštovanje zakonskih zahtev na področju oglaševanja prehranskih dopolnil.
Nadaljnje ukrepanje agencije
Agencija izdajatelje televizijskih programov in ponudnike AVMSZ poziva k doslednemu spoštovanju in izvajanju zakonskih zahtev na področju predvajanja nedopustnih oglasnih sporočil, kar je oglaševanje tistih prehranskih dopolnil, ki se predstavljajo z lastnostmi za zdravljenje in preprečevanje bolezni. V ta namen naj ponudniki pregledajo svoje poslovanje na tem področju in morebitno predvajanje oglasnih sporočil za prehranska dopolnila v svojem programu uskladijo z zahtevami ZAvMS, upoštevajoč pri tem dodatno specialnejšo zakonodajo in napotke glede dovoljenega načina oglaševanja tovrstnih izdelkov.
Agencija bo v nadaljevanju v sodelovanju s pristojnimi institucijami, med katere je razpršena regulacija področja oglaševanja prehranskih dopolnil, stopnjevala skupne aktivnosti in začela izvajati nadzor oglaševanja v televizijskih programih. V primeru ugotovljenih kršitev zgoraj navedenih določb ZAvMS je za kršitelje predvidena globa v razponu od 6.000 do 60.000 evrov, medtem ko se odgovorni osebi pravne osebe lahko izreče globa v višini 600 evrov.
