V okoli 180 državah vsako leto na torek vdrugem tednu februarja praznujemo Dan varne rabe interneta, kar je letos 11. februarja. Koordinator aktivnosti ob dnevu varne rabe interneta v Republiki Sloveniji je Safe.si, ta pa je letošnji dan varne rabe interneta posvetili izzivom, ki jih otrokom in mladostnikom prinaša umetna inteligenca. Pomen ozaveščenosti o varni rabi interneta pa na ta dan izpostavlja tudi Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. Na različne vidike varne rabe spleta opozarja na svojem portalu Medijska in informacijska pismenost (MiPi) že vse od leta 2019. Istočasno pa poudarja tudi pomen ustrezne pokritosti z visokozmogljivim širokopasovnim omrežjem in posledično zagotavljanje povezljivosti vseh gospodinjstev, saj je razvoj digitalne družbe in vključenost vseh prebivalcev v procese delovanja in odločanja ključnega pomena. Tudi Program politike za digitalno desetletje, ki s konkretnimi cilji za leto 2030 usmerja digitalno preobrazbo Evrope, vključuje cilj doseganja gigabitne povezljivost za vse.
Slovenija se po pokritosti z optičnim omrežjem s 78,5 % uvršča nad povprečje EU. Med aktivnimi širokopasovnimi priključki pri nas je največ priključkov, 71,9 %, takih s prenosno hitrostjo najmanj 100 Mbit/s. Agencija je med gospodinjstvi v letu 2024 opravila več raziskav, povezanih s tem področjem, med drugim tudi redno analizo stanja povpraševanja po višjih hitrostih dostopa do interneta in e-vsebinah, ki jo je objavila ob izteku leta 2024.
Ta kaže, da večini anketirancev hitrost prenosa podatkov, kot jo imajo, zadošča. Večina vprašanih, oziroma 70,9 %, ne bi bila pripravljena plačati več za višjo hitrost interneta, 18,7 % vprašanih gospodinjstev pa bi bila. Najpogostejša vrednost, ki so jo anketiranci navajali, da so pripravljeni za to plačati, je 10 €. Tisti, ki ne bi bili pripravljeni plačati več so kot glavni razlog za to v 54,3 % navedli, da višje hitrosti interneta ne potrebujejo.
V raziskavi je agencija ugotavljala tudi, kako razširjena je uporaba storitev. Več kot polovica anketirancev je odgovorila, da na spletu spremlja družbena omrežja, in sicer 58 %, dnevne novice jih bere 51 %, prav toliko jih internet uporablja za navigacijo oziroma zemljevide. In kako je z uporabo elektronskega bančništva in drugih storitev: 78 % anketirancev uporablja elektronsko bančništvo, 62 % vprašanih uporablja storitve portalaZ-vem, 43 % jih uporablja storitev na portalu eDavki in E-Uprava.
Anketirani v okviru raziskave agencije v oktobru lani v večini dobro skrbijo za varno uporabo interneta. 91 % jih je navedlo, da zaščitijo občutljive in osebne informacije in se izogibajo prenosu nenavadnih aplikacij in aplikacij iz neznanih virov. 85 % jih je navedlo, da uporabljalo PIN številko ali geslo oziroma vzorec ali biometrično metodo za odklepanje telefona oziroma tablice. 73 % jih je odgovorilo, da uporabljajo zapletena in edinstvena gesla za različne račune storitev, do katerih dostopajo prek interneta, medtem ko je bil leto prej v okviru enake raziskave ta delež odgovorov nekaj višji, 75 %.
Več informacij o ugotovitvah citirane raziskave je v povezavi.
