Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenija v zadnjem obdobju prejema vse večje število vprašanj o možnostih dostopa do visokozmogljivih fiksnih povezav v omrežje ter o načrtih za izgradnjo optičnih omrežij v posameznih naseljih. Zakon o elektronskih komunikacijah (ZEKom-2) operaterjem ne določa obveznosti, da bi morali na zahtevo končnega uporabnika zagotoviti optično ali bakreno omrežje. Na tem področju velja načelo proste gospodarske pobude, ki je značilno za celotno EU. Agencija tudi nima zakonskih možnosti za gradnjo telekomunikacijskih omrežij, niti ne izdaja soglasij za izdelavo omrežja. Posledično o načrtih izgradnje optičnega omrežja v določenem naselju oziroma na določenem naslovu nima konkretnih podatkov. Ker pa želi uporabnikom olajšati dostop do informacij o povezljivosti, objavlja pregled informacij o možnostih, ki so na voljo končnim uporabnikom.
Podatki o razpoložljivi infrastrukturi elektronskih komunikacij na področju Republike Slovenije se nahajajo na Geoportalu AKOS, https://gis.akos-rs.si/. Tu lahko vsakdo preveri več pomembnih podatkov:
- kakšna omrežna priključna točka (OPT) se nahaja na vsakem posameznem naslovu,
- kakšna je njena maksimalna zmogljivost,
- kakšna fizična infrastruktura, torej cevi, jaški, omarice, se nahajajo v okolici,
- kateri operater ima v bližini posameznega naslova zgrajeno optično omrežje oziroma fizično infrastrukturo.
Agencija zato predlaga, da se končni uporabnik s prošnjo za izgradnjo optičnega priključka obrne na operaterje, ki imajo tam že postavljeno omrežje oziroma infrastrukturo v bližini lokacije, na kateri želi optični priključek.
Investicijske odločitve o gradnji omrežij namreč sprejemajo operaterji. Podpora lokalnih skupnosti pa je dobrodošla predvsem pri pridobivanju interesentov za priklop na optiko ter pri urejanju služnosti in drugih dovoljenj, ki jih operaterji potrebujejo za gradnjo. Ustanavljanje služnosti je namreč velikokrat dolgotrajen proces, ki se lahko bistveno skrajša s sodelovanjem občanov z operaterjem, tako da občani ne postavljajo nerazumnih pogojev za ustanovitev služnosti v njihovi lasti, ter s sodelovanjem lokalnih skupnosti.
Kljub prosti gospodarski pobudi imajo operaterji nekatere obveznosti, bodisi direktno po zakonodaji ali pa gre za obveznosti na podlagi odločb ali pa pogodb o sofinanciranju gradenj omrežja z javnimi sredstvi.
V Sloveniji je kot operater s pomembno tržno močjo prepoznano podjetje Telekom Slovenije. Poenostavljeno povedano, ima Telekom Slovenije kot lastnik največjega omrežja v Sloveniji dovolj moči, da bi lahko oviral druge operaterje pri zagotavljanju storitev. Zaradi tega je je agencija izdala odločbo, ki podrobneje ureja pogoje, po katerih lahko ostali operaterji dostopajo do omrežja Telekoma Slovenije. Izrek odločbe je dosegljiv na spletni strani agencije. Iz odločbe med drugim izhaja, da če se lokacija končnega uporabnika, ki želi optični priključek, nahaja na manj kot 200 m zračne razdalje od jaška, skozi katerega poteka optično omrežje Telekoma Slovenije, mora Telekom Slovenije priključek vzpostaviti in na njem odobriti dostop drugemu operaterju. Če se torej končni uporabnik nahaja manj kot 200 m od jaška, v katerem je optično omrežje Telekoma Slovenije, naj se za vključitev priključka obrne na Telekom Slovenije. Lahko pa v takem primeru za optični priključek zaprosi tudi kateregakoli drugega operaterja. Ta lahko nato na podlagi uporabnikove prošnje in na podlagi regulatorne odločbe agencije od Telekoma Slovenije zahteva izvedbo povezave do uporabnikovega naslova. V tem primeru je Telekom Slovenije dolžan vzpostaviti priključek, na katerem bo drugi operater uporabniku zagotavljal storitve, če so le izpolnjeni pogoji iz odločbe.
Kaj so projekti GOŠO oziroma razpisi za gradnjo optičnih omrežij?
Vsa, zlasti ruralna območja, pa zaradi zelo visokega stroška izgradnje niso vedno komercialno dovolj zanimiva za investitorje v komunikacijsko infrastrukturo, temu rečemo, da na teh območjih ne obstaja tržni interes. Zato obstaja tudi mehanizem za dodeljevanje državne finančne pomoči za gradnjo oziroma pokrivanje t. i. belih lis, to je področij, ki nimajo ustrezne infrastrukture na področju elektronskih komunikacij. Za taka področja se pripravijo razpisi za projekte gradnje odprtih širokopasovnih omrežij, imenovani GOŠO. Sredstva za izgradnjo optičnih omrežij v okviru GOŠO (za pokrivanje t. i. belih lis) se dodeljuje po strogo določenem postopku. Najprej je potrebno bele lise določiti. Postopek določitve belih lis poteka v dveh korakih. Bele lise so definirane kot posamezna gospodinjstva, za katere je bilo z analizo testiranj tržnega interesa in obstoječega stanja omrežij elektronskih komunikacij ugotovljeno, da nimajo omogočenega priklopa na širokopasovna omrežja ustrezne hitrosti in kjer hkrati ni tržnega interesa za gradnjo dostopovnih širokopasovnih omrežij ustrezne hitrosti v naslednjih treh letih. Ko je neko področje razglašeno za belo liso, pristojno ministrstvo objavi javni razpis za sofinanciranje GOŠO naslednje generacije, na katerega se prijavljajo operaterji, ki so dolžni s pomočjo državne pomoči, ki vključuje tudi sredstva EU, zgraditi odprto širokopasovno optično omrežje do določenega roka.
Zadnji tak razpis za gradnja odprtih širokopasovnih omrežij oziroma GOŠO 5 je bil narejen za področja, kjer je bila hitrost priključkov manjša od 30 Mbit/s in kjer ni bil izražen tržni interes. V Sloveniji je bilo izvedenih že več krogov testiranja tržnega interesa in gradenj odprtih širokopasovnih omrežij. Razpisni pogoji se s časom spreminjajo in tako se na ponovljenih razpisih gradijo optična omrežja na področjih, ki v predhodnih razpisih niso bila vključena. Pred kratkim se je zaključilo ponovno testiranje tržnega interesa za vsa gospodinjstva, kjer hitrost dostopa ne dosega 100 Mbit/s (hitrost je torej s 30 Mbit/s povečana na 100 Mbit/s). Spisek naslovov, na katerih se je testiral tržni interes, je dostopen na spletni strani agencije. Tržni interes se je testiral za celotno območje Republike Slovenije. Z investitorjema, ki sta se prijavila (RUNE Enia d.o.o. in Telemach Slovenija d.o.o), je Ministrstvo za digitalno preobrazbo sklenilo pogodbi o izvedbi tržnega interesa operaterja. Izražen tržni interes za izgradnjo priključka na posameznem naslovu je mogoče preveriti na Geoportalu AKOS https://gis.akos-rs.si/. Informacija o zaključkih izraženega tržnega interesa je prav tako bila objavljena tudi na spletni strani agencije.
Po zaključku postopka testiranja tržnega interesa bo Ministrstvo za digitalno preobrazbo določilo bele lise in predvidoma pripravilo nov razpis (GOŠO 6) za sofinanciranje izgradnje priključkov na naslovih, kjer ne obstaja OPT s hitrostjo vsaj 100 Mbit/s in kjer noben operater ni izkazal interesa za gradnjo ustrezno zmogljivega omrežja. Na ta razpis se lahko javijo operaterji, ki imajo nato obveznost zgraditi optično omrežje, prek katerega lahko svoje storitve ponujajo vsi zainteresirani operaterji. Poleg znanih operaterjev za sredstva za gradnjo omrežij kandidirajo tudi specializirani operaterji, kot so npr. RUNE, GVO in drugi. Operaterji se za sodelovanje na razpisu odločajo na podlagi svojih investicijskih analiz in načrtov. Vloga državnih organov in občin je pri tem minimalna, mogoče lahko lokalna skupnost s podporo pri pridobivanju interesentov in s pomočjo pri zagotavljanju služnosti le delno vpliva na odločitev operaterja za sodelovanje na razpisu na področju določenih naselij.
Kdaj pomaga institut univerzalne storitve in kaj ta zagotavlja?
V primeru, da končnemu uporabniku ni na voljo nobena alternativna rešitev (v to se šteje katerakoli komercialna ponudba, vključno s ponudbo interneta na fiksni lokaciji preko mobilnega omrežja), torej da vsi operaterji, prisotni na območju uporabnika, zavrnejo priklop na katerokoli storitev, je končnemu uporabniku na voljo univerzalna storitev. Univerzalna storitev je kot varnostna mreža za vse državljane držav članic EU. ZEKom-2 določa, da je univerzalna storitev najmanjši nabor storitev določene kakovosti, dostopen vsem končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji po dostopni ceni ne glede na njihovo geografsko lego. Univerzalna storitev zagotavlja:
- priključitev na javno telefonsko omrežje,
- dostop do javno dostopnih telefonskih storitev na fiksni lokaciji in
- dostop do podatkovnih komunikacij s prenosno hitrostjo, primerno za dostop do interneta na fiksni lokaciji.
Trenutno je vsako gospodinjstvo v okviru zagotavljanja univerzalne storitve na lokaciji stalnega prebivališča upravičeno do dostopa do interneta s prenosno hitrostjo 10 Mbit/s k uporabniku in 1 Mbit/s od uporabnika. Končni uporabniki so po zakonodaji potrošniki, mikrodružbe, male in srednje družbe ter neprofitne organizacije. Zakon tudi določa, da mora biti storitev dostopna na lokaciji, na kateri uporabnik stalno prebiva ali opravlja dejavnost, ter da so upravičeni do nje tisti prebivalci, ki nimajo možnosti alternativnega dostopa do storitev iz nabora univerzalne storitve po dostopni ceni na trgu. Univerzalna storitev se lahko zagotavlja prek različnih tehnologij, izbira tehnologije pa je odvisna od tehničnih možnosti na lokaciji stalnega prebivališča uporabnika.
V primeru, da končni uporabnik dostopa do interneta ne more pridobiti od ponudnikov storitev na komercialni osnovi, je podjetje, ki mora to storitev zagotavljati kot izvajalec univerzalne storitve Telekom Slovenije. V tem primeru se naj končni uporabnik obrne na Telekom Slovenije. Če mu ta na povpraševanje ne bo ponudil komercialne rešitve, se uporabnik lahko sklicuje na pravico do univerzalne storitve. Telekom Slovenije preveri, ali je uporabnik upravičenec ali ne. Če je uporabnik do univerzalne storitve upravičen, mora biti priključitev praviloma zagotovljena v roku 15 dni, najdaljši rok pa je, z izjemo izrednih razmer, 30 dni. Telekom Slovenije ima pri tem pravico, da sam izbere tehnično rešitev za zagotovitev dostopa, torej fiksno omrežje, mobilno omrežje ali satelitsko povezavo. Konkretna rešitev je odvisna od tehničnih zmožnosti na lokaciji. Pregled informacij je na voljo na spletni strani agencije, dodatne pa tudi na portalu MiPi.
Končni uporabnik ima tudi v primeru, ko ima po podatkih Geoportala AKOS na voljo ustrezno storitev, vendar pa mu je operater, ki ima storitev sicer možnost ponuditi, tega ne želi zagotoviti, možnost zahtevati univerzalno storitev od ponudnika univerzalne storitve, vendar mu mora predložiti ustrezno dokazilo, na primer da drug ponudnik tega ne bo zagotovil.
