Direktorica Agencije za komunikacijska omrežja in storitve mag. Tanja Muha se je udeležila posveta v zvezi z vidiki sevanja pri zagotavljanju delovanja tehnologij 5G, ki je danes potekal na Ministrstvu za javno upravo. Predstavila je pristojnosti agencije pri uvajanju 5G, pri čemer je med drugim poudarila, da Strategija upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom ni primeren dokument za sprejem morebitnih ukrepov v zvezi z zaščito okolja in zdravja ljudi pred elektromagnetnim sevanjem (EMS).
Pri uvajanju 5G in podobnih tehnologij je pristojnost agencije, da operaterjem elektronskih komunikacij z odločbami, ki jih izda na podlagi javnega razpisa z javno dražbo, podeli ustrezne frekvence. Pri tem sledi strateškim usmeritvam Ministrstva za javno upravo ter strateškim dokumentom Republike Slovenije in EU. Nima pa agencija neposredne pristojnosti na področju presojanja vplivov novih tehnologij na zdravje ljudi, se tudi ne ukvarja z raziskovanjem vplivov sevanj in ne opravlja meritev EMS. Za omenjene naloge niti nima zaposlenih strokovnjakov. Presojanje vplivov sevanj na zdravje ljudi je v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor ter Ministrstva za zdravje.
Kar pa ne pomeni, da agencija ne more sprejeti določenih omejitev za radijska omrežja in tehnologije za brezžični dostop. Kot je poudarila direktorica agencije, lahko agencija na podlagi 28. člena ZEKom-1 spremeni podzakonski akt (Načrt uporabe radijskih frekvenc) in v njem določi sorazmerne in nediskriminacijske omejitve za vrste tehnologij radijskega omrežja ali tehnologij za brezžični dostop, ki se uporabljajo za storitve elektronskih komunikacij, če je to potrebno zaradi varovanja javnega zdravja pred elektromagnetnimi polji. Za to spremembo potrebuje predhodno mnenje Ministrstva za okolje in prostor (MOP). Agencija je že oktobra 2019 zaprosila MOP za mnenje in je že dobila delni odgovor.
Druga možnost, ki jo agenciji daje zakonodaja (52. člen ZEKom) pa je, da agencija po predhodnem mnenju pristojnih organov lahko vključi dodatne tehnične in operativne pogoje, ki so potrebni za preprečevanje škodljivega motenja in za omejitev izpostavljanja najširše javnosti elektromagnetnim poljem, v javni razpis za podelitev frekvenc. V tem primeru bi bili vsi morebitni dodatni pogoji še predmet javnih posvetovanj in tudi t.i. informativnega memoranduma, ki ga agencija pripravi in predloži v javno posvetovanje pred uvedbo javnega razpisa z javno dražbo.
Po mnenju direktorice agencije Strategija upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom ni primeren dokument za sprejem morebitnih ukrepov v zvezi z zaščito zdravja ljudi pred elektromagnetnim sevanjem (EMS), saj je namen omenjene strategije zagotavljanje večje predvidljivosti upravljanja z radriofrekvenčnim spektrom ter določitvi politike podeljevanja vseh frekvenc za vse tehnologije (mobilne, radiodifuzne, fiksne zveze, zrakoplovne in pomorske, satelitske…). Strategija upravljanja z radiofrekvenčnim spektrom se ne ukvarja s podrobnostmi in vsemi vidiki uvajanjem posameznih mobilnih ter drugih tehnologij niti ne določa razpisnih pogojev, ki so stvar konkretnih javnih razpisov za podelitve frekvenc.
Agencija je v okviru svojih pristojnosti in strokovnega znanja vedno pripravljena sodelovati v delovnih skupinah tudi drugih resornih organov, ne more pa agencija kot regulatorni organ voditi medresorskih delovnih skupin (agencija ni v sestavi Vlade RS in tudi ne v sestavi katerega od ministrstev).
Kot je še poudarila direktorica agencije, javni razpis z javno dražbo frekvenc za mobilne tehnologije traja najmanj 10 mesecev, najverjetneje pa še dlje, po prejemu odločb pa potrebujejo operaterji določeno časovno obdobje, da izgradijo ustrezno infrastrukturo za vzpostavitev 5G omrežja. To pomeni, da bi, če bi agencija s postopkom podelitve frekvenc začela danes, prva omrežja s 5G tehnologijo dejansko zaživela leta 2022.
