Kaj so digitalne storitve?
Digitalne storitve vključujejo veliko kategorijo spletnih storitev, od preprostih spletišč do storitev internetne infrastrukture in spletnih platform. Pravila iz Akta o digitalnih storitvah se nanašajo predvsem na spletne posrednike in platforme. To so spletne tržnice, družbena omrežja, platforme za izmenjavo vsebin, trgovine z aplikacijami ter spletne potovalne in nastanitvene platforme.
Kaj je Akt o digitalnih storitvah?
Akt o digitalnih storitvah je enoten sklop pravil, ki se uporabljajo po vsej EU s ciljem ustvariti varnejši digitalni prostor, v katerem bodo zaščitene temeljne pravice vseh uporabnikov digitalnih storitev.
Kaj je koordinator digitalnih storitev?
Koordinator digitalnih storitev je organ, pristojen za uporabo in izvrševanje evropskega Akta o digitalnih storitvah v vsaki državi članici. Slovenija je z zakonom določila, da naloge koordinatorja digitalnih storitev prevzame agencija.
Kaj so naloge koordinatorja digitalnih storitev?
Skupaj z Evropsko komisijo prispevajo k spremljanju izvrševanja Akta o digitalnih storitvah. Zadolženi so za nadzor nad platformami v svoji državi, izvedejo lahko inšpekcijske nadzor in naložijo globe v primeru ugotovljenih kršitev. Koordinator, to je v Sloveniji agencija, med drugim podeljuje tudi status organizacijam ali institucijam, ki se bodo prijavile za zaupanja vredne prijavitelje in bodo odkrivale in prijavljale nezakonite vsebine. Koordinator določa tudi organe za izvensodno reševanje sporov, ki bodo sprejemal odločitve o sporih med uporabniki in ponudniki spletnih storitev. Koordinator bo pritožbe slovenskih uporabnikov zoper ponudnike iz katerekoli EU države oziroma ponudnike, ki delujejo v EU, posredoval drugim pristojnim koordinatorjem.
Kdo so zaupanja vredni prijavitelji?
Zaupanja vredni prijavitelji so pravne osebe zasebnega ali javnega prava, ki imajo posebno strokovno znanje in kompetence za namene odkrivanja, prepoznavanja in prijavljanja nezakonitih vsebin ter so neodvisne od spletnih platform. Spletne platforme morajo zagotoviti, da imajo prijave, ki jih predložijo zaupanja vredni prijavitelji, prednost in so obravnavane hitro.
Kako lahko organizacije zaprosijo za status zaupanja vrednega prijavitelja?
V skladu z aktom o digitalnih storitvah je zaupanja vreden prijavitelj status, ki ga podeli koordinator digitalnih storitev v državi članici, v kateri ima prosilec sedež. Da bi prosilec uspel, mora:
- imeti posebno strokovno znanje in usposobljenost za namene odkrivanja, prepoznavanja in prijavljanja nezakonitih vsebin;
- biti neodvisni od katerega koli ponudnika spletnih platform;
- dejavnosti za namen predložitve prijav opravljati skrbno, natančno in objektivno.
Kaj so nezakonite vsebine?
Akt o digitalnih storitvah določa vseevropski okvir za odkrivanje, označevanje in odstranjevanje nezakonitih vsebin. Kaj je nezakonita vsebina pa je opredeljeno v drugih zakonih na ravni EU ali na nacionalni ravni v posameznih področnih zakonih.
Kdo bo reševal spore med uporabniki in ponudniki platform?
Uporabniki spletnih platform imajo na voljo možnost uporabe izvensodnega reševanja sporov v zvezi z odločitvami, ki jih je sprejel ponudnik spletne platforme, tudi tistih, ki jih ni bilo mogoče zadovoljivo rešiti v okviru notranjega sistema za obravnavo pritožb pri ponudniku. To lahko storijo pri certificiranih organih, ki so neodvisni ter imajo potrebna sredstva in strokovno znanje za pošteno, hitro in stroškovno učinkovito izvajanje dejavnosti. Te organe potrjuje agencija kot koordinator digitalnih storitev, ki jim izda tudi certifikat za izvensodno reševanje sporov in jih bo objavljala na svoji spletni strani.
Kaj morajo zagotoviti ponudniki storitev v Sloveniji ?
Vsi ponudniki morajo zagotoviti enotno kontaktno točko, enostavno dostopen kontakt, kamor lahko uporabniki elektronsko prijavijo vsebine, za katere menijo, da so nezakonite. Platforme morajo te pritožbe obravnavati. Uporabnikom, katerih vsebine odstranijo, ali omejijo vidnost objave ali plačevanja, morajo platforme obrazložiti, zakaj so to storile, in jim v zvezi s tem omogočiti pritožbo oziroma mediacijo. Ponudniki platform morajo tudi zagotoviti, da so oglasi jasno označeni in da je naročnik oglasa jasno prepoznaven.
Kdaj se lahko obrnete na agencijo kot koordinatorja digitalnih storitev in kdaj neposredno na platforme, tudi zelo velike s sedežem izven Slovenije?
Predvideno je, da se uporabniki na agencijo obračajo takrat, ko menijo, da platforma ne spoštuje obvez iz uredbe, na primer, če te na vidnem mestu uporabnikom ne ponudijo možnosti za elektronsko prijavo nezakonite vsebine, ali če uporabnikom ne odgovorijo in obrazložijo posega v njihovo vsebino na platformi. To pomeni, da se morajo uporabniki, tako kot v drugih državah, najprej obrniti na platforme. Neposredno na platforme se morajo uporabniki obrniti tudi za pritožbe zoper njihove odločitve.
Kaj storiti, če uporabnik opazi vsebino, za katero meni, da je nezakonita?
Če uporabniki menijo, da so na spletni platformi objavljene informacije, ki predstavljajo nezakonito vsebino, naj o tem obvestijo pristojne organe, policijo, oziroma prijavo vložijo neposredno pri ponudniku. Dobra pot je tudi prijava vsebine zaupanja vrednemu prijavitelju. Agencija bo seznam organizacij, ki jim bo podelila status zaupanja vrednega prijavitelja, objavila na svoji spletni strani.
Kaj torej lahko prebivalci prijavijo agenciji in kako?
Uporabniki se bodo, kot v drugih državah, lahko najprej obrnili na platforme. Kdor meni, da je ponudnik kršil katero izmed obveznosti za ponudnike digitalnih storitev, lahko vloži pritožbo na agencijo. Agencija bo pritožbo preučila, jo ustrezno obravnavala, po potrebi pa posredovala pristojnim organom v Sloveniji ali pristojnemu koordinatorju digitalnih storitev v drugi državi članici EU.
Pritožbo lahko pošljete po elektronski pošti: info.box@akos-rs.si ali na naslov: Agencija za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije, Stegne 7, 1000 Ljubljana.
Pritožbo je možno dati tudi ustno na zapisnik na agenciji, v času uradnih ur, to je od ponedeljka do petka od 9. do 11. ure, ob sredah pa tudi od 13. do 14. ure.
